Leita ķ fréttum mbl.is

Afleišingar slyssins ķ Chernobyl 1986

Ķ athugasemd viš skrif mķn ķ fyrradag um nżtingu kjarnorku kom fram aš lķklega hefšu menn ofmetiš afleišingar kjarnorkuslyssins ķ Chernobyl 1986. Žetta umręšuefni er svo umfangsmikiš, aš mér žykir viš hęfi aš tipla į žvķ ķ sérstakri fęrslu, fremur en aš lįta duga aš skrifa athugasemd viš athugasemdina. Žetta veršur žó ekki meira en örstutt įgrip, enda hęgara sagt en gert aš gera ķtarlega grein fyrir afleišingunum. Žeir sem vilja kynna sér mįliš nįnar, geta vonandi haft gagn af tenglum sem ég ętla aš setja inn nešst ķ žessa fęrslu.

Tölur į reiki
Žar er fyrst til aš taka, aš mönnum ber alls ekki saman um afleišingar af slysinu ķ Chernobyl. Žannig er ķ raun śtilokaš aš tilgreina nįkvęmlega rétta tölu um fjölda daušsfalla. Hins vegar skilst mér aš menn séu nokkuš sammįla um aš u.ž.b. 600 starfsmenn kjarnorkuversins og hópur slökkvilišsmanna sem böršust viš eldinn ķ verinu hafi oršiš fyrir brįšri og lķfshęttulegri geislun. Sama gildir um u.ž.b. 800.000 hermenn sem unnu aš hreinsunarstörfum į įrunum eftir slysiš. Ég hef hins vegar ekki fundiš óyggjandi upplżsingar um žaš hversu margir śr žessum hópi eru lįtnir. Einhvers stašar hef ég lesiš aš slysiš hafi valdiš dauša allt aš 32.000 manns, aš um 375.000 hafi žurft aš yfirgefa heimili sķn varanlega, og neikvęš heilsufarsleg įhrif hafi nįš til allt aš 4 milljóna til višbótar. En žetta eru gamlar tölur. Hvaš sem öllu lķšur er žó žvķ mišur augljóst aš daušsföllin eru margfalt fleiri en 150, en sś tala var nefnd ķ umręddri athugasemd.

Ein įstęša žess hversu erfitt er aš nefna nįkvęmar tölur um afleišingar slyssins ķ Chernobyl er sś, aš fjįrhagslegar, pólitķskar og lagalegar ašstęšur hafa komiš ķ veg fyrir aš unnt vęri aš stunda vandašar og óhįšar rannsóknir į svęšinu.

Įhrif geislunar į lķfverur, ž.m.t. menn
Skašsemi geislavirkni fyrir lķfverur fer mjög eftir efnum og žvķ hvaša lķfverur eiga ķ hlut. Almennt talaš truflar geislavirkni starfsemi einstakra fruma og veldur gjarnan skemmdum į DNA ķ frumukjörnum. Slķkar skemmdir geta orsakaš krabbamein og żmis önnur frįvik ķ starfsemi lķkamans. Um leiš skapast hętta į aš erfšafręšilegar breytingar skili sér til afkomenda. Krabbamein er žekkasta afleišingin og jafnframt sś sem mest eining er um ķ vķsindaheiminum. Ķ raun vita menn minna um įhrif į komandi kynslóšir, enda tekur žaš, ešli mįlsins samkvęmt, įratugi eša aldir aš byggja upp verulega žekkingu į žvķ sviši, alla vega hvaš kynslóšir manna varšar.

Lķffęri manna eru misviškvęm fyrir geislun. Almennt mį gera rįš fyrir aš fóstur ķ móšurkviši, sogęšakerfi, beinmergur, meltingarvegur, skjaldkirtill, brjóst kvenna og eggfrumur séu viškvęmust hvaš žetta varšar.  Einstök lķffęri eru lķka viškvęmari fyrir sumum geislavirkum efnum en öšrum. Žannig er geislavirkt još lķklegt til aš valda skemmdum į skjaldkirtli, svo dęmi sé tekiš.

Krabbamein eftir Chernobyl
Menn munu vera nokkuš sammįla um aš a.m.k. 1.800 börn og unglingar į žvķ svęši Hvķta-Rśsslands sem verst varš śti hafi fengiš skjaldkirtilskrabbamein vegna geislunar frį Chernobyl. Óttast er aš žessi tala fari upp ķ 8.000 į nęstu įratugum mešal fólks sem var į barnsaldri žegar slysiš varš. Ašrir hafa varaš viš aš žessi tala geti įtt eftir aš hękka miklu meira, og er jafnvel talaš um 100.000 tilfelli ķ žvķ sambandi. Öšrum krabbameinstilfellum hefur einnig fjölgaš mjög mikiš į įhrifasvęšinu, ž.m.t. krabbameinum ķ brjóstum, lungum, maga, kynfęrum og žvagfęrum.

Dżr og plöntur
Žaš kemur fram ķ umręddri athugasemd aš slysiš viršist ekki hafa haft nein neikvęš įhrif į dżralķf og plöntur į svęšinu. Žvķ er til aš svara aš plöntur geta vel lifaš viš geislavirkni - og dżr aš einhverju leyti lķka. Žaš žżšir hins vegar ekki aš geislavirknin hafi engin neikvęš įhrif. Bęši getur hśn gripiš inn ķ nįttśruvališ, ef svo mį segja, og žannig haft įhrif į lķffręšilega fjölbreytni milli tegunda og innan tegunda, og svo eykur hśn vissulega lķkurnar į stökkbreytingum, sem aftur geta haft ķ för meš sér varanlega breytingu į erfšaefni afkomenda ef žeir komast į legg. Aš žessu leyti eru įhrif geislavirkra efna einstök, žar sem žau geta komiš fram eša veriš til stašar įratugum og öldum eftir aš efnin sleppa śt ķ umhverfiš. Žau dżr sem eru efst ķ fęšukešjunni og lifa lengst, eru lķklegust til aš verša fyrir skašlegum įhrifum, žar sem efnin safnast gjarnan fyrir ķ vefjum slķkra dżra.

Rannsóknir benda til aš tegundasamsetning hafi breyst töluvert ķ nįgrenni viš Chernobyl į žeim tķma sem lišinn er frį slysinu. M.a. hefur fuglategundum fękkaš verulega žar sem geislavirknin er mest. Fljótt į litiš kann mönnum hins vegar aš viršast lķfrķkiš žarna standa ķ miklum blóma, en žį veršur aš hafa ķ huga aš mesta įhrifasvęšiš hefur jś veriš algjörlega laust viš įgang manna ķ rśm 20 įr.

Efnahagsleg įhrif
Žaš fer ekkert į milli mįla aš mannskepnan er bżsna viškvęm fyrir geislavirkum efnum, enda lifum viš lengi og erum alętur. Žess vegna geta įhrif geislunar į dżr og plöntur gert žessar lķfverur ónżtanlegar til fęšu fyrir mannfólkiš. Mešal annars žess vegna hafa kjarnorkuslys neikvęš efnahagsleg įhrif langt umfram bein įhrif į lķfrķkiš. Sem dęmi um žetta mį nefna aš vegna slyssins ķ Chernobyl eru nś 2.640 ferkķlómetrar af landbśnašarlandi ónothęft til langrar framtķšar, en samtals mengušust um 18.000 ferkķlómetrar landbśnašarlands ķ slysinu. Skógar hafa lķka tekiš ķ sig mikla geislavirkni. Žannig mengušust um 35.000 ferkķlómetrar af skógum ķ Śkraķnu, en žaš eru um 40% af öllu skóglendi ķ landinu. Lauf og barr taka geislavirk efni greišlega upp og skila žeim sķšan ķ jaršveginn žegar žau rotna. Žašan berast efnin ķ trén og svęšiš veršur ónothęft ķ įratugi eša aldir, eftir žvķ hvaša efni eiga ķ hlut og ķ hvaša magni.

Eins og fyrr segir geta efnahagsleg įhrif kjarnorkuslysa veriš grķšarleg, enda žótt slysin valdi ekki endilega dauša mikils fjölda manna fyrstu dagana eša vikurnar. Žannig hafa stjórnvöld ķ Śkraķnu įętlaš aš heildartap hagkerfisins žar ķ landi vegna slyssins verši komiš ķ rśma 200 milljarša Bandarķkjadala įriš 2015. Įrlega fara um 5-7% af žjóšartekjum landsins ķ aš fįst viš afleišingar slyssins.

Dreifing mengunar frį Chernobyl
Geislavirk efni frį Chernobyl dreifšust vķša. Aušvitaš varš geislavirknin langmest nęst slysstašnum, ž.e.a.s. į įkvešnum svęšum ķ Śkraķnu, Hvķta-Rśsslandi og Rśsslandi, en geislavirk efni dreifšust lķka yfir Pólland, Eystrasaltslöndin, stóran hluta Skandķnavķu, sunnanvert Žżskaland, Sviss, noršurhluta Frakklands og England. Einnig męldist aukin geislavirkni į sušaustanveršu Ķslandi.

Žaš aš geislavirkni męlist, žżšir ekki aš fólki sé brįš hętta bśin. Hęttan fer aušvitaš eftir magninu. Tališ er aš samtals séu um 125 til 146 žśsund ferkķlómetrar lands ķ nįmunda viš Chernobyl mengašir af Sesķum-137, žannig aš žar męlist geislavirkni umfram 1 curie (Ci) į ferkķlómetra. Žessi styrkur segir ekki allt um žaš hversu mikla geislavirkni fólk į svęšinu fęr ķ sig, en lķklega er žó a.m.k. varasamt aš dveljast lengi į svęšum žar sem geislavirknin er mikiš umfram 1 Ci. Į fyrrnefndu svęši bjuggu samtals um 7 milljónir manna žegar slysiš varš, žar af um 3 milljónir barna, sem augljóslega eiga žaš enn frekar į hęttu en fulloršnir aš bķša varanlegt heilsutjón af geisluninni. Nokkur hundruš žśsund manns flżšu žetta svęši eša voru flutt žašan, en enn bśa žar um 5,5 milljónir.

Lokaorš
Hér hefur ašeins veriš stiklaš į stóru, enda nęr śtilokaš aš nį góšri yfirsżn yfir afleišingar slyssins į skömmum tķma. Kemur žar einkum žrennt til. Ķ fyrsta lagi eru rannsóknir į žessu sviši ekki alltaf įreišanlegar af įstęšum sem fyrr voru nefndar. Ķ öšru lagi nį įhrifin yfir stórt landsvęši og mörg lönd. Og sķšast en ekki sķst er fjarri žvķ aš öll kurl séu komin til grafar. Śtilokaš er aš „gera mįliš upp“ og birta einhvers konar heildarnišurstöšur fyrr en aš nokkrum öldum lišnum. Ķ žessu sķšasta liggur einmitt sérstaša kjarnorkuslysa. Af sömu įstęšu ęttu samtķmamenn aš fara afar varlega ķ aš fullyrša nokkuš um afleišingarnar eša gera lķtiš śr žeim. Žęr eru nefnilega augljóslega miklu stęrri ķ tķma og rśmi en viš getum įttaš okkur į žar sem viš stöndum.

Varśšarreglan er gullin regla žegar tališ berst aš neikvęšum įhrifum kjarnorku į umhverfi og heilsu. Jafnvel žótt geislavirkni į tilteknu svęši geti minnkaš tiltölulega fljótt (Sesķum-137 helmingast t.d. į ašeins 30 įrum), žį geta įhrifin komiš fram löngu sķšar, bęši ķ formi krabbameins ķ žeim sem upplifšu geislunina, jafnvel žótt įratugir séu lišnir, og ķ afkomendum sem fengiš hafa gallaš erfšaefni frį geislušum forfešrum sķnum. Ķ žessu sambandi er vert aš minna į, aš žaš aš skašsemi geislunar į tilteknu svęši hafi ekki veriš sönnuš, žżšir ekki aš hśn hafi veriš afsönnuš! Varśšarreglan, sem žjóšir heims uršu vel aš merkja įsįttar um į rįšstefnunni ķ Rķó 1992 (UNCED), gerir einmitt rįš fyrir žvķ aš sönnunarbyršin fęrist yfir į žann sem vill sżna fram į skašleysiš, af žeim sem vill sżna fram į skašann.

Žaš er įstęšulaust aš vera meš hręšsluįróšur, og žaš tel ég mig heldur ekki hafa gert. En žaš er tilręši viš komandi kynslóšir aš gera lķtiš śr įhęttunni!

Žessa sundurlausu punkta mķna hef ég ašallega byggt į upplżsingum frį Žróunarstofnun Sameinušu žjóšanna (UNDP), sem hefur umsjón meš endurreisnarstarfi eftir Chernobyl-slysiš, og af vefsetrinu www.chernobyl.info, sem er hlutlaus upplżsingaveita um mįliš. Žar er aš finna grķšarlegt magn upplżsinga og tilvķsana ķ heimildir af żmsu tagi. 


« Sķšasta fęrsla | Nęsta fęrsla »

Athugasemdir

1 Smįmynd: Ingimundur Bergmann

Frįbęr samantekt hjį žér Stefįn, stefni į aš lesa žetta a.m.k. einu sinni enn.

Ingimundur Bergmann, 23.4.2009 kl. 00:59

2 Smįmynd: Stefįn Gķslason

Takk Ingimundur. Ég gerši mér nś varla vonir um aš nokkur nennti aš lesa žetta allt, hvaš žį tvisvar.

Stefįn Gķslason, 23.4.2009 kl. 09:56

3 Smįmynd: Sigurbjörn Sveinsson

Ég held aš žaš sé engin lausn önnur ķ sjónmįli, žegar litiš er til orkužarfarinnar en rafmagnsframleišsla meš kjarnorku. Hętturnar eru žekktar. Mašurinn mun taka įhęttuna. Žvķ mišur kom bakslag ķ žróunina fyrir um 30 įrum og žess vegna hafa framfarir ķ öryggismįlum kjarnorkuvera oršiš hęgari en skildi. Žį hafa rannsóknir į beislun samrunaorkunnar einnig tafist af svipušum įstęšum. Žetta mun sennilega breytast į nęstu įrum. Ég geri rįš fyrir aš Asķužjóširnar verši leišandi į žessum svišum innan ekki mjög langs tķma.

Indverjinn, sem ég sį ķ Goa frir nokkrum įrum ilja sér ķ nęturkulinu viš brennandi bananahżši mun ekki sętt sig viš hlutskipti sitt mikiš lengur.

Sigurbjörn Sveinsson, 23.4.2009 kl. 22:41

4 Smįmynd: Sigurbjörn Sveinsson

yyyyyyyyyyyy

Ég segi nś bara eins og Steinólfur vinur minn ķ Ytri-Fagradal, sem setti gjarnan nokkur y undir bréf sem hann skrifaši: Svo stejiš žiš bara y eftir smekk.

Sigurbjörn Sveinsson, 24.4.2009 kl. 09:47

5 Smįmynd: Stefįn Gķslason

Góšur!  Eftir ķtarlega stafsetningargreiningu sżnist mér nś samt verša verulegur afangur! Gęti kannski notaš eins og eitt. Ekki meira. 

Stefįn Gķslason, 24.4.2009 kl. 10:08

Bęta viš athugasemd

Ekki er lengur hęgt aš skrifa athugasemdir viš fęrsluna, žar sem tķmamörk į athugasemdir eru lišin.

Höfundur

Stefán Gíslason
Stefán Gíslason
Umhverfisstjórnunar-fræðingur í Borgarnesi
Jan. 2020
S M Ž M F F L
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31  

Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband